Koncert: Sunshine Trip, Mali Morgen oder, Nova Gorica, 27-06-2012 |
|
|
|
|
Foto: David Verlič
|
|
|
Za nekatere preveč pop, za druge preveč alter, a ne ukalupljeni
Povzetek intervjuja objavljenega v prilogi Primorskih novic, TV okno, 18. avgusta 2011. Avtorica: Ana Cukijati
Po skoraj desetih letih skupnega ustvarjanja so leta 2011 Marko Silič (pevec), Dejan Školaris (kitara), Boris Leskovar (kitara), Tilen Grandovec (bas) in Alan Laharnar (bobni) le izdali svoj prvi album. A raje pozno kot nikoli - album je zelo uspešen in kritike so mu naklonjene. Fante poleg nastopov zdaj čakajo še radijske promocije, v dogovoru pa je tudi snemanje videospota. Začetki skupine sicer segajo v leto 2003 in z majhnimi spremembami ter dodatki so se v tej postavi ohranili do danes. Avtorska glasba, melodične kitarske rock melodije in besedila v angleškem jeziku so prve tri asociacije na Sunshine Trip, ostale pa boste našli v pogovoru, ki je z vsemi člani skupine nastal po koncertu na Goriški plaži.
Vaš prvenec ste izdali po skoraj desetih letih obstajanja skupine? Kako to?
Boris: “Prej smo se še malo iskali, zlasti kateri stil glasbe bi igrali. Pa tudi narediti smo morali več komadov, da smo potem lažje izbrali tiste najboljše, ki smo jih uvrstili na album.”
Marko: “Sem sodi še finančni razlog. Veliko smo koncertirali, zlasti leta 2006 in 2007, s čimer smo zaslužili skoraj za album, ki je nato izšel maja letos v samozaložbi.”
Je bilo težko pripraviti enajst avtorskih pesmi za na album?
Marko: “Ne, ker jih imamo še najmanj 20 pripravljenih.”
Alan: “Materiala imamo dovolj za vsaj še dve plati. To je odvisno od inspiracije. Lahko v pol leta ne nastane nič novih pesmi, lahko pa v enem mesecu pripravimo pet komadov.”
Kakšna bi bila najboljša opredelitev žanra, ki ga igrate?
Alan: “Rock. Jaz bi ga tako opredelil. Ampak najdemo danes toliko različnih opredelitev, ki so nam jih pripisovali v recenzijah in drugih ocenah, kot na primer indie rock, grunge, funky, težko nas je opredeliti do potankosti.”
Morda rock iz 90-ih let?
Alan: “Kakšni komadi morda vlečejo v smer.”
Marko: “Najbolj je res slišati vpliv iz 90. let, ampak tudi iz 60. in 70. let. Poleg Doorsov smo seveda poslušali še Nirvano, Alice in Chains … “
Dejan: “Tako ali tako smo poslušali in zrasli s tisto glasbo, tako da se zagotovo sliši vpliv naših najljubših bendov.”
Alan: “Vsi poslušamo različne zadeve, smo se pa najbolj našli v 90. letih. In ravno zaradi tega, vplivov, ki jih imamo kot posamezniki v bendu, vsak doda skladbi nekaj svojega in skupek tako najbolj vleče na rock, ki se je igral pred petnajstimi leti.”
Kako se odvijajo vaši dnevi po izdaji albuma? Imate več koncertov kot običajno?
Alan: “Naš prvenec Sunshine Makes Me High je izšel 20. maja letos pri samozaložbi. Produkcija je delo Boruta Čelika in pa tudi nas samih v Studiu Sonus. Po izidu smo imeli promocijski koncert na Mostovni in s koncerti gremo dalje, ja. Veliko smo bili tudi po slovenskih radiih.”
Marko: “Med leti 2006 in 2007 smo imeli veliko koncertov po vsej Sloveniji, tudi po dva na mesec. Nato smo se zaprli v studio, da posnamemo album, in smo koncerte za nekaj časa postavili na stranski tir. Snemanje se je sicer malo zavleklo (smeh) in mnogi slovenski klubi, kjer smo nastopali prej, sploh ne obstajajo več, tako da je kar težko priti spet v ta koncertni krog, katerega del smo nekoč že bili.”
Za vaša besedila niste izbrali slovenščine, ampak angleščino. Je tudi to posledica vpliva tujih bendov?
Boris: “Slovenija je majhna.”
Marko: “Ja, pišem jih v angleščini, ker sem tudi vedno poslušal tuje bande, ki so peli v angleščini, slovenskih skoraj nič. In tako je bil tudi postopek pisanja besedil najbolj naraven in najlažji v angleščini, ker sem tudi pel celo življenje v angleščini. Veliko kritik slišimo prav zaradi tega, ker imamo besedila v angleščini, ampak pojavlja se pa vedno več domačih skupin, ki pojejo v angleški slovenščini.”
Tilen: “To je popačena slovenščina, ki jo je zelo težko razumeti. Tipičen primer so Siddharta, ker še sedaj ne razumemo, kaj točno pojejo v svojih besedilih …”
Dejan: “Ko so pa kaj poskusili narediti v angleščini, tudi ni imelo efekta, ker ne zveni dobro. Marko ima zelo dober naglas, marsikdo ga zaradi tega sploh ne bi povezal s Slovenijo, ampak s svetom, kjer se govori angleško …”
Marko: “Zdi se mi, da igramo bolj pristno, kot pa nekdo, ki poje sicer v slovenščini, ampak se trudi peti tudi v angleščini.”
Dejan: “Marko ima tak naglas, recimo podoben pevcu skupine Kings of Leon, s katerim bi lahko prodrli seveda tudi na tuj trg. Ampak pot do tja je še dolga … Besedila damo tudi lektorirati in marsikateri tujec ga pohvali zaradi načina petja in naglasa.”
Iz vašega imena lahko sklepamo, da imate zelo radi sonce. Drži?
Vsi: “To bo seveda držalo (smeh).”
Marko: “V naših besedilih se to čuti predvsem po tem, da moraš najprej dojeti, kaj je tema, če želiš dojeti, kaj je sploh svetloba. V tej smeri so orientirana naša besedila. Lahko so metaforična ali pa dobesedna. Če ne spoznaš slabih plati, sovražnikov v sebi, težje prepoznaš pozitivne stvari, ki te obdajajo.”
Alan: “Ime benda je nastalo po enem naših prvih komadov, ki ga niti ne igramo niti ne znamo več. Sunshine Trip bi pomenilo sončen izlet, da ne bo pomote in povezave s kakšnimi psihotropnimi substancami (smeh).”
Tudi vi ste se v teh težkih časih odločili za fizičen izdelek in vam za to ni žal?
Tilen: “Cede je vseeno lepše prijeti v roko in ga poslušati. Ljudje se sploh ne zavedajo, koliko zgubijo s tem, ker ne poslušajo več cedejev. MP3-ji so tako slabe kvalitete, da niti najboljši ne zvenijo niti približno tako kot na cedeju.”
Alan: “Pa tudi zaradi promocije, da se lahko predstaviš s fizičnim izdelkom in ga nekomu daš, podariš.”
Tilen: “Tudi lepše je, pa lahko si prebereš naša besedila, vidiš, kdo vse je sodeloval z nami. Prav je tako, da se izda album.”
Marko: “Prav zaradi copertine (naslovnice, op. p.) z roza škornji, ki imajo sicer originalni napis Sunshine Makes Me High, nas je veliko ljudi spoznalo ali si nas (bolje) zapomnilo, ker pade v oči.” ANA CUKIJATI
Celoten intervju: Priloga Primorskih novic, TV okno
Spletna stran: http://www.sunshinetrip.net
Puslušajte celoten album skupine Sunshine Trip - Sunshine Makes Me High!
Nastop na malem Morgen odru je potekal v sklopu Goriškega festivala 2012.
Povzetek intervjuja objavljenega v prilogi Primorskih novic, TV okno, 18. avgusta 2011. Avtorica: Ana Cukijati
Po skoraj desetih letih skupnega ustvarjanja so leta 2011 Marko Silič (pevec), Dejan Školaris (kitara), Boris Leskovar (kitara), Tilen Grandovec (bas) in Alan Laharnar (bobni) le izdali svoj prvi album. A raje pozno kot nikoli - album je zelo uspešen in kritike so mu naklonjene. Fante poleg nastopov zdaj čakajo še radijske promocije, v dogovoru pa je tudi snemanje videospota. Začetki skupine sicer segajo v leto 2003 in z majhnimi spremembami ter dodatki so se v tej postavi ohranili do danes. Avtorska glasba, melodične kitarske rock melodije in besedila v angleškem jeziku so prve tri asociacije na Sunshine Trip, ostale pa boste našli v pogovoru, ki je z vsemi člani skupine nastal po koncertu na Goriški plaži.
Vaš prvenec ste izdali po skoraj desetih letih obstajanja skupine? Kako to?
Boris: “Prej smo se še malo iskali, zlasti kateri stil glasbe bi igrali. Pa tudi narediti smo morali več komadov, da smo potem lažje izbrali tiste najboljše, ki smo jih uvrstili na album.”
Marko: “Sem sodi še finančni razlog. Veliko smo koncertirali, zlasti leta 2006 in 2007, s čimer smo zaslužili skoraj za album, ki je nato izšel maja letos v samozaložbi.”
Je bilo težko pripraviti enajst avtorskih pesmi za na album?
Marko: “Ne, ker jih imamo še najmanj 20 pripravljenih.”
Alan: “Materiala imamo dovolj za vsaj še dve plati. To je odvisno od inspiracije. Lahko v pol leta ne nastane nič novih pesmi, lahko pa v enem mesecu pripravimo pet komadov.”
Kakšna bi bila najboljša opredelitev žanra, ki ga igrate?
Alan: “Rock. Jaz bi ga tako opredelil. Ampak najdemo danes toliko različnih opredelitev, ki so nam jih pripisovali v recenzijah in drugih ocenah, kot na primer indie rock, grunge, funky, težko nas je opredeliti do potankosti.”
Morda rock iz 90-ih let?
Alan: “Kakšni komadi morda vlečejo v smer.”
Marko: “Najbolj je res slišati vpliv iz 90. let, ampak tudi iz 60. in 70. let. Poleg Doorsov smo seveda poslušali še Nirvano, Alice in Chains … “
Dejan: “Tako ali tako smo poslušali in zrasli s tisto glasbo, tako da se zagotovo sliši vpliv naših najljubših bendov.”
Alan: “Vsi poslušamo različne zadeve, smo se pa najbolj našli v 90. letih. In ravno zaradi tega, vplivov, ki jih imamo kot posamezniki v bendu, vsak doda skladbi nekaj svojega in skupek tako najbolj vleče na rock, ki se je igral pred petnajstimi leti.”
Kako se odvijajo vaši dnevi po izdaji albuma? Imate več koncertov kot običajno?
Alan: “Naš prvenec Sunshine Makes Me High je izšel 20. maja letos pri samozaložbi. Produkcija je delo Boruta Čelika in pa tudi nas samih v Studiu Sonus. Po izidu smo imeli promocijski koncert na Mostovni in s koncerti gremo dalje, ja. Veliko smo bili tudi po slovenskih radiih.”
Marko: “Med leti 2006 in 2007 smo imeli veliko koncertov po vsej Sloveniji, tudi po dva na mesec. Nato smo se zaprli v studio, da posnamemo album, in smo koncerte za nekaj časa postavili na stranski tir. Snemanje se je sicer malo zavleklo (smeh) in mnogi slovenski klubi, kjer smo nastopali prej, sploh ne obstajajo več, tako da je kar težko priti spet v ta koncertni krog, katerega del smo nekoč že bili.”
Za vaša besedila niste izbrali slovenščine, ampak angleščino. Je tudi to posledica vpliva tujih bendov?
Boris: “Slovenija je majhna.”
Marko: “Ja, pišem jih v angleščini, ker sem tudi vedno poslušal tuje bande, ki so peli v angleščini, slovenskih skoraj nič. In tako je bil tudi postopek pisanja besedil najbolj naraven in najlažji v angleščini, ker sem tudi pel celo življenje v angleščini. Veliko kritik slišimo prav zaradi tega, ker imamo besedila v angleščini, ampak pojavlja se pa vedno več domačih skupin, ki pojejo v angleški slovenščini.”
Tilen: “To je popačena slovenščina, ki jo je zelo težko razumeti. Tipičen primer so Siddharta, ker še sedaj ne razumemo, kaj točno pojejo v svojih besedilih …”
Dejan: “Ko so pa kaj poskusili narediti v angleščini, tudi ni imelo efekta, ker ne zveni dobro. Marko ima zelo dober naglas, marsikdo ga zaradi tega sploh ne bi povezal s Slovenijo, ampak s svetom, kjer se govori angleško …”
Marko: “Zdi se mi, da igramo bolj pristno, kot pa nekdo, ki poje sicer v slovenščini, ampak se trudi peti tudi v angleščini.”
Dejan: “Marko ima tak naglas, recimo podoben pevcu skupine Kings of Leon, s katerim bi lahko prodrli seveda tudi na tuj trg. Ampak pot do tja je še dolga … Besedila damo tudi lektorirati in marsikateri tujec ga pohvali zaradi načina petja in naglasa.”
Iz vašega imena lahko sklepamo, da imate zelo radi sonce. Drži?
Vsi: “To bo seveda držalo (smeh).”
Marko: “V naših besedilih se to čuti predvsem po tem, da moraš najprej dojeti, kaj je tema, če želiš dojeti, kaj je sploh svetloba. V tej smeri so orientirana naša besedila. Lahko so metaforična ali pa dobesedna. Če ne spoznaš slabih plati, sovražnikov v sebi, težje prepoznaš pozitivne stvari, ki te obdajajo.”
Alan: “Ime benda je nastalo po enem naših prvih komadov, ki ga niti ne igramo niti ne znamo več. Sunshine Trip bi pomenilo sončen izlet, da ne bo pomote in povezave s kakšnimi psihotropnimi substancami (smeh).”
Tudi vi ste se v teh težkih časih odločili za fizičen izdelek in vam za to ni žal?
Tilen: “Cede je vseeno lepše prijeti v roko in ga poslušati. Ljudje se sploh ne zavedajo, koliko zgubijo s tem, ker ne poslušajo več cedejev. MP3-ji so tako slabe kvalitete, da niti najboljši ne zvenijo niti približno tako kot na cedeju.”
Alan: “Pa tudi zaradi promocije, da se lahko predstaviš s fizičnim izdelkom in ga nekomu daš, podariš.”
Tilen: “Tudi lepše je, pa lahko si prebereš naša besedila, vidiš, kdo vse je sodeloval z nami. Prav je tako, da se izda album.”
Marko: “Prav zaradi copertine (naslovnice, op. p.) z roza škornji, ki imajo sicer originalni napis Sunshine Makes Me High, nas je veliko ljudi spoznalo ali si nas (bolje) zapomnilo, ker pade v oči.” ANA CUKIJATI
Celoten intervju: Priloga Primorskih novic, TV okno
Spletna stran: http://www.sunshinetrip.net
Puslušajte celoten album skupine Sunshine Trip - Sunshine Makes Me High!
Nastop na malem Morgen odru je potekal v sklopu Goriškega festivala 2012.