Foto: David Verlič
|
Maša Kores - No sound but the wind
Ob odprtju fotografske razstave Maše Kores v Galeriji Tir, je uvodno besedo podala umetnostna zgodovinarka Petra Paravan.
Fotografije Maše Kores prikazujejo zapuščene prostore, ki predstavljajo več kot le zaprašeno in uničeno arhitekturo. Njene fotografije so rezultat drznih podvigov plezanja skozi jaške in razbite šipe, tihotapljenja mimo varnostnikov, kamer in psov, vstopanja na lastno odgovornost v nevarne stavbe; za dobro fotografijo je namreč pripravljena veliko žrtvovati. Sam prostor, ki se zobu časa ne more upreti, jo navdaja z mogočnostjo, v njem išče izključno lepoto. Nasprotno prostor, ki ga izmaličita človeška objestnost in aroganca, v njenih delih ne pride v poštev. Pogosto na fotografijo umesti samo sebe, saj naj bi le na takšen način fotografija dobila sporočilo. Pozorna je na kompozicijo, zavedajoč se, da dobra scena izgubi vse, če ni prave postavitve. Rada ima simetrijo, še raje pa eksperimentira z barvami, predvsem s toplo-hladnimi kontrasti. Stari, zapuščeni in prašni prostori skozi njen objektiv izzovejo nekoliko srhljiv podton, predvsem pa težijo k odstiranju lepote. PETRA PARAVAN |
Maša Kores (1985, Ljubljana) je končala srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kasneje pa se je izšolala za vzgojiteljico. Njen hobi in strast je fotografija. Že od nekdaj so ji ljube grozljivke, kot otrok je imela svojevrstne igrače, ogledala si je obdukcijo, skratka, privlačijo jo nenavadne stvari. Vedno je rada raziskovala in kot samotarka se je rada umaknila stran od vrveža in ljudi. Tako je našla zapuščene prostore, kjer sta jo prevzela tišina in vonj. Ko je raziskala domačo okolico, se je podala po Evropi na Grand Tour raziskovanja zapuščenih urbanih kompleksov (urbex exploration). Njena velika želja je obiskati Hashimo, zapuščeni otok na Japonskem.
Vir: Galerija Tir
Maša Kores - No sound but the wind (It.)
Le fotografie di Maša Kores ci mostrano spazi disabitati ma esse non sono solamente testimonianze di architetture polverose e in rovina, sono il risultato di audaci imprese, arrampicate attraverso pozzi e finestre rotte, passando di nascosto, senza farsi notare, da sorveglianti, telecamere e dai cani, entrando a proprio rischio in edifici pericolosi. Per una buona foto, Maša è pronta a sacrificare parecchio. I luoghi abbandonati, che non possono resistere alle intemperie del tempo, si riempiono di grandezza agli occhi della fotografa, in cui cerca solamente la bellezza. Gli spazi deformati dall’umana prepotenza e dall’arroganza non sono adatti per essere ripresi. Maša inserisce spesso se stessa nell’immagine, per dare allo scatto un’ulteriore significato. Presta molta attenzione alla composizione, rendendosi conto che una buona scena perde le proprie qualità senza una logica disposizione degli elementi. Tra l’altro è amante della simmetria e le piace sperimentare l’uso di colori, soprattutto per contrasto caldo-freddo. Attraverso il suo obiettivo gli spazi decadenti, abbandonati e polverosi, acquisiscono un leggero senso di brivido, ma soprattutto rivelano la propria bellezza. PETRA PARAVAN
Maša Kores (1985, Lubiana) ha frequentato la scuola secondaria di farmacia, cosmetica e sanità. In seguito ha studiato per diventare maestra d’asilo. Il suo hobby e la sua passione è la fotografia in più è una grande amante dei film horror. Maša è da sempre attratta da cose inconsuete, già da bambina possedeva giocattoli insoliti e tra l'altro ha avuto l’opportunità di vedere come si esegue un'autopsia. Ha sempre amato esplorare e da persona solitaria preferisce allontanarsi dal trambusto quotidiano, quindi i luoghi abbandonati l’hanno conquistata con il loro silenzio e i loro odori. Quando ha finito di esplorare i dintorni, si è messa in viaggio per l’Europa, creando così un vero e proprio Grand Tour di esplorazione di complessi urbani abbandonati (urbex exploration). Il suo maggior desiderio è quello di visitare l’isola abbandonata di Hashima in Giappone.